MEF-Drago Mislej

Oče je bil po rodu iz Velikega polja pri Vrabčah, po poklicu avtomehanik, eden od ustanoviteljev prevozniškega podjetja Transavto Postojna. Nekdanji borec Gradnikove brigade je umrl leta 2013. Le malo pred tem je umrla mati Ljudmila, nekdanja interniranka Ravensbruecka, doma iz Orehka pri Postojni. Zaradi očetovega poklica se je Drago že zgodaj seznanil s tehniko in bil eden prvih mladih voznikov gokarta pri nas in tudi dober športnik. Nastopil je tudi za mladinsko nogometno reprezentanco Primorske in igral nogomet za ekipe Postojne, Pivke, Kopra, Pirana in Gažona. V Postojni je dokončal gimnazijo, v Ljubljani pa študij novinarstva. Na prakso je bil sprejet na Radio Koper. Po končanem vojaškem roku se je zaposlil na Radiu Koper/Capodistria, najprej kot novinar informativnega programa, potem kot urednik mladinske redakcije. Od tam se je preselil na koprsko televizijo, kjer je bil najprej urednik slovenskega programa, kasneje pa odgovorni urednik koprske televizije. Dva mandata je delal na obalni konferenci SZDL, kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Nato je bil dobra štiri leta direktor in urednik pri časniku Primorske novice. Ko je zapustil to novinarsko hišo, je bil med ustanovitelji izolskega tednika Mandrač. Kasneje je postal njegov lastnik, direktor in glavni urednik, ves čas pa je bil predvsem novinar. Mandrač (ime je dobil po izolskem pristanišču) izhaja brez sofinanciranja lokalne skupnosti ali države, brez oglaševalskih mecenov, zgolj zahvaljujoč naročnikom (naklada 2000 izvodov, 1500 naročnikov). Zaradi tega je to časopis, ki mu v slovenskem prostoru skoraj ni para. Napišejo, postavijo in stiskajo ga v enem prostoru v stavbi, ki je le nekaj metrov stran od pristanišča. Do današnjega novinarstva in medijev je sicer zelo kritičen.
Drago Mislej je bil pobudnik in organizator nekdanjega izolskega poletnega festivala Mediteran, ki je gostil najboljše evropske in svetovne etno in jazz glasbenike. Je avtor besedil številnih glasbenih uspešnic. Nekateri ga imajo za najboljšega pisca tovrstnih besedil v Sloveniji. Doslej se je podpisal pod več kot 400 besedil, ki so jih odigrali znani ansambli in pevci, Sicer pa se sam nima za poeta, pravi, da se je le naučil pripovedovati zgodbe. To pa zato, ker ga zanimajo ljudje in tisto, kar se jim dogaja. Pesmi, ki jih piše z občutkom, neposredno in preprosto, zvenijo lahkotno, tudi humorno, in dajejo občutek veselja.
Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu Deseti brat, kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom (Vlado Kreslin, Drago Mlinarec in pokojni Ivo Volarič Feo) in sodelovanjem s Predinom, Kreslinom, Lovšinom in Kovačičem, ustanovil glasbeno skupino Mef in NOB (Narodno osvobodilni bend). Tam je sodeloval z odličnimi glasbeniki, kot so: Armando Šturman, Kate Hosking, David Jarh, Marino Legovič, Andjelko Stupar Djele in Andrea Flego.
Večkrat je bil nagrajen na Slovenski popevki in na Melodijah morja in sonca.
Velikokrat so njegovi glasbeni nastopi humanitarne narave.
Z družino živi v hiši na Ljubljanski ulici, ki ji je skupaj z Društvom Izolani dal novo življenje: ob sobotah zjutraj so na ulici običajno razstavljene slike, grafike in razni predmeti, kakšen glasbenik kaj zaigra in zapoje, sosedje pečejo sardele, v Librarni pod glicinijo pa lahko obiskovalci poiščejo ali tam pustijo kakšno knjigo, za katero bi želeli, da bi jo prebrali še drugi.
V čast nam je, da pojemo njegove BARVE.
 

Leave a Reply

Your email address will not be published.*